Vinarji: Constantini

Vinogradniško in vinarsko posestvo Constantini, ki ga vodita Dušan in Patricia Humar, se nahaja v Sloveniji v vinski deželi Goriška Brda. To vinorodno okrožje leži v severnem delu sredozemske regije. V skladu z vinskimi predpisi Evropske unije je regija uvrščena v cono CII.

Družina Humar v Goriških Brdih prideluje vino že od leta 1680, kar je rezultat kombinacije tradicije in sodobnih pristopov. Edinstvene arome in okus vin Constantini izhajajo iz izbranih leg vinogradov, eocenskega laporja, peščenjaka in mikroklime, kar vse skupaj ustvarja odličen mikroterroir. Pozornost, namenjena nižjim hektarskim donosim, je zagotovilo za izbrano grozdje s koncentriranim okusom in bogatimi ekstrakti.

Rdeča vina naravno zorijo v hrastovih sodih v optimalnih pogojih podzemne vinske kleti. Vina Constantini so visokokakovostna, edinstvena in polnega telesa z elegantnim in obstojnim okusom. Njihova svežina je popolnoma uravnotežena s kompleksnimi aromami in izrazitimi mineralnimi okusi, ki odražajo sorto in terroir. Te značilnosti jim zagotavljajo dolgo življenjsko dobo in dozorijo ob popolnem času.

Vinogradi so zasajeni na izbranih, visokokakovostnih legah v Brdih, tako na slovenski kot italijanski strani meje (DOC Collio Goriziano). Tla so se razvila na eocenskih flišnih sedimentih, kar ponuja odlična rastna območja za vinsko trto. Pobočja vinogradov so terasasta in obrnjena proti jugu.

Jadransko morje je v povprečju oddaljeno le dvajset kilometrov, njegova bližina pa prispeva k manjšim temperaturnim nihanjem skozi leto in dokaj prijetni mikroklimi. Bližina morja ustvarja posebne pogoje zaradi sončne svetlobe, ki se odbija od morske površine, kar povzroči dvojno izpostavljenost sončnim žarkom.

Dotok zraka je dvojen: z juga prodira topel zrak iz Jadranskega morja, medtem ko hladne zračne mase s severa delno ovirajo zadnji hribi Julijskih Alp. Alpski vetriči ohranjajo poletne noči sveže in imajo ugodno vlogo glede kislosti in aromatičnih snovi grozdja.

Vinogradi so obdani z akacijami in bezgom, ki v sožitju dopolnjujejo okus in vonj vina. Tla vinogradov Constantini so sestavljena iz plasti laporja, peščenjaka in gline iz eocena s fosiliziranimi morskimi organizmi, kot so morski protozoji, imenovani numuliti. Nastala so pred milijoni let, ko je bilo območje prekrito z morjem.

Bele sorte Chardonnay, Sauvignon in Sauvignon Vert so zasajene na pobočjih, ki so izpostavljena jugu in jugovzhodu. Na lapornatih in glinasto-peščenih tleh, vključno z glino eocenskega izvora, gojijo rdeče sorte grozdja: Cabernet Sauvignon, Cabernet Franc in Merlot .